-
1 heavy
['hevi]1) (having great weight; difficult to lift or carry: a heavy parcel.) težek2) (having a particular weight: I wonder how heavy our little baby is.) težek3) (of very great amount, force etc: heavy rain; a heavy blow; The ship capsized in the heavy seas; heavy taxes.) obilen, težek, razburkan4) (doing something to a great extent: He's a heavy smoker/drinker.) strasten5) (dark and dull; looking or feeling stormy: a heavy sky/atmosphere.) preteč, mračen6) (difficult to read, do, understand etc: Books on philosophy are too heavy for me.) težek7) ((of food) hard to digest: rather heavy pastry.) težko prebavljiv8) (noisy and clumsy: heavy footsteps.) težek•- heavily- heaviness
- heavy-duty
- heavy industry
- heavyweight
- heavy going
- a heavy heart
- make heavy weather of* * *I [hévi]adjective ( heavily adverb)težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča; economy medel, slab (trg); printing masten (tisk)heavy guns ( —ali artillery) — težka artilerija, figuratively silovit napad, nevaren nasprotnikheavy metal — težka kovina, figuratively silen vpliv, močna osebnosttheatre heavy scene — mračna scenaeconomy heavy sale — slaba prodajaII [hévi]nountheatre vloga barabe, tak igralec; military top težkega kalibra; plural težka kavalerija; težka industrija -
2 stringency
1) (the quality of being strict.) ostrina2) (scarcity of money for lending etc: in times of stringency; ( also adjective) The government are demanding stringency measures.) pomanjkanje* * *[stríndžənsi]nounostrost (zakona, pravila itd.); prepričevalnost; obveznost; economy pomanjkanje (denarja), slaba prodaja, medlost (tržišča)
См. также в других словарях:
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podčépina — e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
